In šolsko leto se je začelo …

Da ne bi samo sedeli v šolskih klopeh, smo prvi šolski teden začeli bolj lahkotno. Od srede do petka se je cela šola izmenjavala na športno-kulturnih dnevih. Za športni del dneva smo kot pohodniki osvajali različne poti po Ljubljani, za kulturni del pa smo si ogledali troje filmskih predstav: Bojevnica, Medena pot in Konje krast.

Naš razred si je ogledal norveško sago Konje krast, ki govori o starejšem gospodu, ki je v mladosti izgubil stik z očetom. Hkrati se odvija dogajanje v preteklosti: ko je bil star 15 let, in sedanjosti: ko je star okoli šestdeset. Režiser se je poglobil predvsem v čustva ljudi in v posnetke pokrajine. Hkrati pa je ujel tudi podrobnosti, npr. koraki, šepet, šelestenje, strel, kar prikaže zelo nazorno. Film je bil precej dolg.

Preteklost je osredotočena na dogajanje med nekim poletjem, ki ga je Trond preživel na počitnicah pri svojem očetu na podeželju. Oče je imel hišo sredi gozda, daleč stran od ljudi. Do najbližjega soseda so se prevažali s čolnom. V hiši ni bilo elektrike, niti vodovodne napeljave. Imeli so bolj malo oblačil. Trond je že kot deček veliko razmišljal in čutil naravo okoli sebe. Veliko se je družil s sosedovim sinom Jonom, s katerim sta najraje hodila konje krast. V resnici jih nista kradla, samo lovila sta jih in jahala brez sedla. Jon je velikokrat lovil s puško. Nekega dne je pozabil, da bi moral čuvati mlajša bratca – dvojčka in med igro je po nesreči bratec ubil svojega bratca. Ta dogodek je zaznamoval celo družino.

Najlepši so bili posnetki splavarjenja. Trondov oče je s pomočjo sosedov posekal veliko dreves. Debla so hkrati splavili v reko, po kateri bi morala priplavati v Švedsko, kjer je bilo lesno podjetje. Oče je na koncu počitnic obljubil Trondu, da se bo jeseni vrnil k družini, toda Trond ga je zaman pričakoval.

Vzporedno z zgodbo iz preteklosti se fragmentarno odvija sedanjost, ko je Trond že upokojen. Po ženini smrti je odšel v očetovo vas, ne da bi o tem obvestil svojo hčer. Izvedel je resnico o svojem očetu in Jonovi družini. Realnost gleda sedaj z drugačnimi očmi.

Film je drugačen od vseh, kar sem jih gledala, in je precej zapleten. Treba se je popolnoma vživeti v občutja igralcev, če želiš razumeti dogajanje oz. odločitve oseb iz filma. Najbolj so mi bili všeč posnetki narave: ostri, živi in napeti. Na trenutke je bil film močno depresiven, vendar ves čas umetniški. Zanimiv mi je bil najbolj zato, ker je bil v ospredju človeški značaj.

Tjaša Zajc, 4. Cb

(Skupno 21 obiskov, današnjih obiskov 1)