Jezikovno izobraževanje

Angleščina, nemščina, italijanščina in francoščina za odrasle

Cilj današnjega tujejezičnega pouka ni več samo jezikovna sposobnost (znanje fonologije, slovnice, besed), temveč tudi sporazumevalna, ki se kaže v štirih spretnostih: v razumevanju prebranega in govorjenega besedila, v pisanju in govoru.

Spremenjena je tudi vloga učitelja in udeleženca tečaja. Učitelj ima poleg vloge prenašalca snovi (predavatelja ali učitelja v klasičnem pomenu besede) tudi vlogo usmerjevalca, moderatorja, igralca, svetovalca.

Pouk ni samo interakcija med učiteljem in udeleženci tečaja, temveč tudi med samimi udeleženci.

V današnjem pouku so učenci/udeleženci izobraževanja sooblikovalci učnega procesa, zato so tudi soodgovorni za učni uspeh. Pouk je torej usmerjen k udeležencem, ki pa se med seboj zelo razlikujejo.

Ciljna skupina

Ciljna skupina so odrasli, ki:

  • se želijo doma in v tujini sporazumevati v angleščini, nemščini, italijanščini ali francoščini, si razširiti znanje in menjavati izkušnje v pogovoru s tujimi sogovorniki,
  • potrebujejo znanje splošne angleščine, nemščine, italijanščine ali francoščine za vpis v programe nadaljnjega izobraževanja, spopolnjevanja in usposabljanja doma in v tujini,
  • potrebujejo splošno znanje nemščine pri opravljanju svojega poklica,
  • se želijo naučiti tujega jezika zato, da bi si širili znanje ob uporabi tujih medijev,
  • želijo potovati v tujino in se tam sporazumevati v vsakdanjih okoliščinah.

Za popolne ali delne začetnike je primerna osnovna raven, za kandidate, katerih znanje ustreza osnovni ravni, pa višja.

Cilji izobraževalnega programa

Udeleženci programa se celostno usposabljajo za medsebojne in medkulturne jezikovne komunikacije ob uporabi tujega jezika. Zato skladno razvijajo vse jezikovne sposobnosti: slušno, govorno, bralno in pisno. Z razvijanjem teh sposobnosti se sistematično usposabljajo za dejavne govorne in pisne stike z govorci angleščine, nemščine, italijanščine ali francoščine za samostojno uporabo tujega jezika pri pridobivanju podatkov iz pisnih in drugih virov in za druge zahtevnejše ustne in pisne oblike sporočanja v tujem jeziku. Za boljše poznavanje družbeno-kulturnega ozadja jezikovnih rab udeleženci spoznavajo z njimi povezane kulture različnih nemško, angleško, italijansko ali francosko govorečih dežel.

Udeleženci poglobljeno spoznavajo jezikovne in pragmatične zakonitosti angleškega, nemškega, italijanskega oz. francoskega jezika.

Ob obravnavi celostnih besedil različnih zvrsti, tudi leposlovnih, skušajo udeleženci razumeti tako podobnosti kakor razlike v primerjavi z lastno kulturo. Tako razvijajo sposobnost za medkulturno komunikacijo in kritičnost do posameznih tujih besedil in kulturnih pojavov. Pri tem bogatijo svojo osebnost doživljajsko in medkulturno.

Jezik je zapleten celostni sistem, zato si prizadevamo navedene splošne cilje uresničevati tako na osnovni kakor na višji ravni izobraževalnega programa.

Za uresničevanje opisanih ciljev udeleženci pridobivajo in razvijajo:

Jezikovno znanje in sposobnost

  • spoznavajo sistem nemškega jezika na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski, besedotvorni in besedilotvorni ravni;
  • razvijajo sposobnosti za uspešno razumevanje govornih in pisnih besedil ter za govorno in pisno sporočanje;

Sociolingvistično sposobnost

  • razvijajo sposobnost razumevanja besedil glede na namen in okoliščine;
  • razvijajo ustrezne načine jezikovnega odzivanja glede na okoliščine;

Diskurzno sposobnost

  • razvijajo ustrezne strategije za razumevanje besedil ter za tvorjenje govornih in pisnih besedil;
  • razvijajo strategije za sodelovanje v pogovoru in razpravi;

Strateško sposobnost

  •  razvijajo sposobnost uravnavanja sporočil pri nesporazumih in upoštevanja sogovornikov ter različnih konvencij;

Strategije samostojnega učenja

  • uporabljajo priročnike:
  • enojezične in dvojezične slovarje za samostojno delo in širjenje besedišča,
  • slovnice in druge jezikovne priročnike,
  • različne splošne priročnike;

razvijajo:

  • strategije zapisovanja, izpisovanja in kritičnega branja,
  • sposobnost branja celostnih didaktiziranih in avtentičnih besedil različnih zvrsti,
  • tehnike samostojnega učenja,
  • sposobnosti zbiranja podatkov, samostojne analize in sinteze.

Trajanje programa:

Celoten program obsega 500 ur (+/ - 10 %), posamezne ravni pa:

  • osnovna raven 300 ur (+/ - 10 %)
  • višja raven 200 ur (+/ - 10 %)

Desetodstotne odmike dopuščamo zaradi lažjega organiziranja in prilagajanja poprejšnjemu znanju skupine.

Pogoji za vpis, napredovanje in dokončanje programa

Udeleženci se lahko vpišejo v program ali pa samo v eno izmed ravni (osnovno ali višjo).

Vpiše se lahko tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

Starost

  • odrasli nad 16 let.

Predznanje

  • osnovna raven:
    popolni ali delni začetniki. Delne začetnike uvrstimo v program na podlagi internega razvrstitvenega testiranja in/ali pogovora z vodjo izobraževanja.
  • višja raven:
    uspešno opravljen izpit za osnovno raven ali kako drugače pridobljeno znanje (šola, tečaji, tujina), ki ustreza temu izpitu in se ugotavlja z razvrstitvenim testom in/ali s pogovorom z vodjo izobraževanja.

Pogoji za napredovanje:

Za napredovanje na višjo raven je pogoj obvladovanje standardov znanja za osnovno raven, ki ga udeleženec dokaže z izpolnjevanjem pogojev, ki jih določi izvajalec programa glede na različne oblike izobraževanja odraslih ali z uspešno opravljenim izpitom za osnovno raven, določenim z izpitnim katalogom v tem programu.

Pogoji za dokončanje programa:

  1. osnovna raven: uspešno opravljen izpit za osnovno raven, določen z izpitnim katalogom v tem programu.
  2. višja raven: uspešno opravljen izpit za višjo raven, določen z izpitnim katalogom v tem programu.

Izobraževanje na daljavo (samoizobraževanje)

Udeleženec se izobražuje sam, občasno se posvetuje z mentorjem (konzultacije).

Osnovna in višja raven

Prednosti: udeleženec sam določa čas in hitrost učenja.

Pomanjkljivosti: pri tej obliki izobraževanja se udeleženec uri predvsem v pisni in bralni, le deloma pa tudi v slušni tehniki. Učenje jezika zahteva ustno komunikacijo s sogovorcem, ki je avdiogradivo in občasno mentorstvo ne moreta nadomestiti. Za začetno raven je oblika še manj primerna.

Javna veljavnost znanj

Program omogoča pridobiti javno veljavno znanje angleškega, nemškega, italijanskega ali francoskega jezika. Javno veljavno listino dobijo udeleženci, ki uspešno opravijo izpit na osnovni in/ali višji ravni v skladu z izpitnim katalogom v tem programu.

Udeležencem, ki ne opravljajo izpita niti na osnovni, niti na višji ravni, izdamo na njihovo željo potrdilo o udeležbi v programu, v katerem navedemo:

  • podatek o izvajalski organizaciji (naziv, kraj sedeža), podatke za identifikacijo
  • udeleženca (ime in priimek, datum in kraj rojstva), ime programa, raven (osnovna,
  • višja) in trajanje programa v urah, datum izdaje potrdila in številko potrdila.

Če udeleženec opravlja (interni) preskus znanja, ki ga določi izvajalska organizacija, se v potrdilu navede tudi podatek o uspešno opravljenem preskusu.

Izpitni cilji

Na osnovni ravni zahtevnosti naj bi kandidat pokazal, da:

  1. razume bistvo in posamezne informacije v manj zahtevnih avtentičnih nemških, angleških, italijanskih ali francoskih pisnih besedilih različnih zvrsti, vzetih iz različnih virov (na primer iz časnikov, revij, brošur);
  2. razume bistvo in posamične informacije v različnih vrstah studijsko posnetih besedilih v tujem jeziku, kot so kratka poročila, pogovori, kratke pripovedi, obvestila, izjave;
  3. se zna pisno izražati v eni izmed stalnih oblik sporočanja (napisati krajši vodeni sestavek, osebno pismo ali sporočilo);
  4. se sporazumeva v vsakdanjih govornih položajih;
  5. zna izraziti svoje mnenje na podlagi iztočnice;
  6. pozna besedje, glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo in pravopis ter sociolingvistične in pragmatične zakonitosti tujega jezika, potrebne za doseganje izpitnih ciljev, opredeljene v točkah od 1 do 5.

Na višji ravni zahtevnosti naj bi kandidat pokazal, da:

  1. razume bistvo in posamezne informacije v avtentičnih angleških, nemških, italijanskih oz. francoskih pisnih besedilih različnih zvrsti, vzetih iz različnih virov (na primer iz časnikov, revij, brošur, književnih del);
  2. razume bistvo in posamične informacije v različnih vrstah posnetih avtentičnih besedil v tujem jeziku, kot so poročila, reportaže, pogovori, pripovedi, obvestila, izjave;
  3. se zna slovnično pravilno izražati v primernem besedišču;
  4. se zna pisno izražati v eni izmed stalnih oblik sporočanja (na primer napisati poluradno pismo, sestaviti prošnjo, vabilo ali poročilo);
  5. zna v smiselno zaokroženem pisnem stavku v okviru predpisanih tematskih področij izraziti svoje mnenje, zanimanje in želje, ter utemeljiti, zakaj se z nečim strinja ali ne;
  6. se sporazumeva v vsakdanjih govornih položajih;
  7. izraža svoje mnenje in občutke na podlagi iztočnice;
  8. zna izbrati ter pisno in ustno uporabiti primerna jezikovna sredstva glede na položaj ali sobesedilo, sporočilni pomen in naslovnika;
  9. pozna besedje, glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo in pravopis ter sociolingvistične in pragmatične zakonitosti jezika, potrebne za doseganje izpitnih ciljev, opredeljenih v točkah od 1 do 5 oziroma od 7 do 14;
  10. pozna kulturo in civilizacijo v sklopu predpisanih tem.

Poglejte tudi